Pomen in tehnike

Opis

Izraz “kultiviranje” ima v kontekstu gojenja trate drugačen pomen kot v tradicionalnem poljedelstvu, kjer se nanaša na obdelovanje zemlje. Pri negi trate pa pomeni različne tehnične procese, ki se uporabljajo za rahljanje zemlje, zmanjšanje zbitosti, odstranjevanje plastične prevleke in vzdrževanje površine.

Poznanih je več tehnik kultiviranja trate, ki imajo osnovni cilj zmanjšati zbitost tal. Najpreprostejša in najbolj dostopna metoda je uporaba vil za zabadanje in rahljanje tal na majhni razdalji, običajno vsakih 5 do 10 cm. Vendar je to delo naporno in rezultati niso vedno zadovoljivi.

Uporaba strojev je nujna pri takšnih opravilih, da se dosežejo boljši rezultati. Dve pogosti tehnični metodi za kultiviranje trate vključujeta zračenje z vertikalnim gibanjem (deep tining) in zračenje s privzdigovanjem (vertidrein). Te metode zahtevajo močne pogonske stroje, kar omejuje njihovo uporabo na manjših zelenicah.

Aerificiranje, kjer se čepki iz zemlje izvlečejo, je manj znana tehnika za izboljšanje strukture tal na vrtovih. Ta metoda uporablja hohle jeklene igle ali odprte žlice, ki hitro zabadajo in izvlečejo čepke z zemljo. Ta tehnika se redno uporablja na golf igriščih za zračenje in izboljšanje kakovosti tal. Vendar se je na vrtovih uporabljala manj pogosto.

Danes so na voljo manjši profesionalni stroji, ki omogočajo aerifikacijo na manjših površinah, kjer je manj prostora za manevriranje. Uporaba teh strojev na vrtovih omogoča zmanjšanje zbitosti tal, izboljšanje prehodnosti zraka in povečanje prožnosti tal. Poleg tega omogoča odstranjevanje organskih ostankov in zagotavlja boljšo izmenjavo plinov in tekočin v tleh.

Aerifikacija se priporoča dvakrat letno med obdobjem najhitrejše rasti trate. Izvlečene čepke je treba zbrati in odstraniti, preostale rastlinske ostanke pa odstraniti.

Vzdrževanje lepe trate ni enostavno, vendar s primernim pristopom, rednim vzdrževanjem in ustrezno opremo lahko dosežete odlične rezultate. Potrebno je le znanje, dobro opremo in odgovornega vrtnarja.